22. oktober 2025, od 9. do 17. ure
Festival znanosti Maribor organiziramo z namenom informiranja mladih in zainteresirane javnosti o aktivnostih in rezultatih na področju znanosti in tehnologije ter o dogajanju na srednjih šolah in fakultetah ter v gospodarstvu.
Želimo si, da bi z udeležbo na Festivalu znanosti Maribor mladi dobili boljšo predstavo o poklicih v naravoslovju in dodatne informacije, ki jim bodo koristile pri nadaljnjem šolanju in življenjskih odločitvah.
Slike iz letošnjega festivala:
https://www.festivalznanosti.com/slike-iz-6-festivala-znanosti-maribor/
Slike iz prejšnjih festivalov:
6. Festival znanosti Maribor bo v sredo, 22. oktobra 2025 pomemben dogodek za vse, ki jih veselijo tehnološki dosežki, naravoslovni eksperimenti in znanstvena spoznanja.
Center eksperimentov Maribor – Evropski kulturni in tehnološki center Maribor so.p. kot organizator dogodka v sodelovanju z Mestno občino Maribor, Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje – Urad za mladino ter Dravskimi elektrarnami Maribor d.o.o. želi predstaviti pomen znanosti in tehnoloških dosežkov za razvoj sodobne družbe in možnosti vključevanja mladih.
120. obletnica Einsteinovega čudežnega leta
Leta 1905 je Albert Einstein objavil štiri prelomne članke, ki so temeljito spremenili fiziko. V tem »čudežnem letu« je razložil fotoelektrični pojav, Brownovo gibanje, predstavil posebno teorijo relativnosti in enačbo E = mc², s čimer je postavil temelje sodobnega razumevanja prostora, časa, mase in energije.
Leta 1925 je nemški fizik Werner Heisenberg pri 23 letih postavil temelje moderne kvantne mehanike z razvojem matrične mehanike. Njegova nova teorija, ki je temeljila zgolj na merljivih količinah namesto klasičnih poti elektronov, je za vedno spremenila naš pogled na atom in odprla pot k razumevanju kvantnega sveta. Za ta prelomni prispevek je Heisenberg leta 1932 prejel Nobelovo nagrado za fiziko, kar potrjuje izjemen pomen njegovega dela za razvoj.
Leta 1965 je sovjetski kozmonavt Aleksej Leonov kot prvi človek zapustil varno notranjost vesoljske kapsule in izvedel zgodovinsko 12-minutno vesoljsko hojo med misijo Voskhod 2. Njegov pogum je odprl pot vsem nadaljnjim raziskovanjem vesolja zunaj plovil ter utrdil človekovo prisotnost v vesolju.
Leta 1975 je NASA izstrelila Viking 1, prvo uspešno misijo z orbiterjem in pristajalnikom na Marsu. Pristajalnik Viking 1 je 20. julija 1976 postal prvo plovilo, ki je varno pristalo na Marsu, in je Zemlji poslal prve jasne slike s površja Rdečega planeta. Njegova opazovanja so potekala več kot šest let in so pomembno prispevala k razumevanju Marsa ter iskanju morebitnih znakov življenja.
Leta 1990 je NASA izstrelila vesoljski teleskop Hubble, ki je s svojimi osupljivimi opazovanji popolnoma spremenil naše razumevanje vesolja. Slikovite podobe galaksij, meglic in planetov še danes navdihujejo znanstvenike in javnost po vsem svetu. Hubble kroži v nizki Zemljini orbiti, približno 540 km nad površjem, kar mu omogoča neoviran pogled v vesolje, brez popačenj atmosfere. V teh 35 letih je opravil več kot 1,6 milijona opazovanj, od podrobnosti planetov v našem osončju do galaksij, oddaljenih milijarde svetlobnih let.
Naložbo Vavčer za digitalni marketing za socialna podjetja – izdelava spletne strani (REVAV-16) sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska Unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
© 2022 | FESTIVAL ZNANOSTI MARIBOR | Vse pravice pridržane | CENTER EKSPERIMENTOV MARIBOR