20. oktober 2026, od 9. do 17. ure
Festival znanosti Maribor organiziramo z namenom informiranja mladih in zainteresirane javnosti o aktivnostih in rezultatih na področju znanosti in tehnologije ter o dogajanju na srednjih šolah in fakultetah ter v gospodarstvu.
Želimo si, da bi z udeležbo na Festivalu znanosti Maribor mladi dobili boljšo predstavo o poklicih v naravoslovju in dodatne informacije, ki jim bodo koristile pri nadaljnjem šolanju in življenjskih odločitvah.
Slike iz letošnjega festivala:
https://www.festivalznanosti.com/slike-iz-6-festivala-znanosti-maribor/
Slike iz prejšnjih festivalov:
7. Festival znanosti Maribor bo v torek, 20. oktobra 2026 pomemben dogodek za vse, ki jih veselijo tehnološki dosežki, naravoslovni eksperimenti in znanstvena spoznanja.
Center eksperimentov Maribor – Evropski kulturni in tehnološki center Maribor so.p. kot organizator dogodka v sodelovanju z Mestno občino Maribor, Ministrstvom za izobraževanje, znanost in mladino ter Dravskimi elektrarnami Maribor d.o.o. želi predstaviti pomen znanosti in tehnoloških dosežkov za razvoj sodobne družbe in možnosti vključevanja mladih.
100 let Schrödingerjeve enačbe - valovi kvantnega sveta
Leta 1926 je avstrijski fizik Erwin Schrödinger razvil valovno mehaniko in predstavil enačbo, ki je postala eden od temeljev sodobne kvantne fizike. Schrödingerjeva enačba opisuje, kako se kvantna stanja spreminjajo ter omogoča izračun energijskih nivojev elektronov v atomih. Njegovo delo je pomembno spremenilo naše razumevanje sveta najmanjših delcev in še danes predstavlja osnovo za raziskave atomov, molekul, materialov, kvantnih tehnologij in številnih sodobnih naprav. (nobelprize.org)
Leta 1926 je ameriški fizik in izumitelj Robert H. Goddard uspešno izstrelil prvo raketo na tekoče gorivo in s tem postavil temelje moderne raketne tehnike. Čeprav je njegova raketa letela le nekaj sekund, je dokazala, da je mogoče z uporabo tekočega goriva doseči bistveno večjo učinkovitost in nadzor kot pri dotedanjih raketah. Goddardovo pionirsko delo je odprlo pot razvoju sodobnih raket, vesoljskih plovil in raziskovanju vesolja ter pomembno vplivalo na tehnologije, ki so pozneje človeka ponesle na Luno in sonde do drugih planetov.
Leta 1976 je Nasina sonda Viking 1 uspešno pristala na Marsu in začela eno najpomembnejših obdobij raziskovanja Rdečega planeta. Z njegovega površja je pošiljala podrobne posnetke ter zbirala podatke o Marsovi atmosferi, vremenu in sestavi tal. Posebni poskusi so iskali tudi morebitne znake življenja v marsovski prsti. Misija Viking 1 je močno razširila naše znanje o Marsu in postavila temelje za poznejše roverje, pristajalnike in današnje načrte raziskovanja planeta.
Leta 1976 je podjetje Cray Research predstavilo superračunalnik Cray-1, enega najzmogljivejših računalnikov svojega časa. Namenjen je bil izredno zahtevnim znanstvenim izračunom, simulacijam in obdelavi velikih količin podatkov, njegova značilna krožna zasnova pa je postala ikona računalniške zgodovine. Cray-1 je pomembno prispeval k razvoju visokozmogljivega računalništva ter odprl pot današnjim superračunalnikom, naprednim simulacijam in tehnologijam umetne inteligence.
Leta 1990 je NASA izstrelila vesoljski teleskop Hubble, ki je s svojimi osupljivimi opazovanji popolnoma spremenil naše razumevanje vesolja. Slikovite podobe galaksij, meglic in planetov še danes navdihujejo znanstvenike in javnost po vsem svetu. Hubble kroži v nizki Zemljini orbiti, približno 540 km nad površjem, kar mu omogoča neoviran pogled v vesolje, brez popačenj atmosfere. V teh 35 letih je opravil več kot 1,6 milijona opazovanj, od podrobnosti planetov v našem osončju do galaksij, oddaljenih milijarde svetlobnih let.
Naložbo Vavčer za digitalni marketing za socialna podjetja – izdelava spletne strani (REVAV-16) sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska Unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
© 2022 | FESTIVAL ZNANOSTI MARIBOR | Vse pravice pridržane | CENTER EKSPERIMENTOV MARIBOR