Tretji Festival znanosti Maribor bo ponovno virtualen

Festival znanosti Maribor bo v četrtek, 21. oktobra 2021 osrednji dogodek za vse, ki jih veselijo tehnološki dosežki, znanstvena spoznanja ter naravoslovni eksperimenti.

Center eksperimentov Maribor – Evropski kulturni in tehnološki center Maribor so.p. kot organizator dogodka želi pomen znanosti za razvoj sodobne družbe in popularizirati znanost za vse. Letos bo ponovno zaradi dogodkov povezanih s pandemijo Covid-19 potekal preko spleta.

Več o festivalu

Udeleženci festivala

Center eksperimentov Maribor – Evropski kulturni in tehnološki center Maribor so.p.

Virs d.o.o.
Center Noordung
Hennlich d.o.o.
LOTRIČ Meroslovje d.o.o.
Pro-Bit programska oprema d.o.o.
Hexagon Metrology Spa

Fakulteta za strojništvo Maribor
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Maribor
Tehniški šolski center Maribor
Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše
Biotehniška šola Maribor
II. gimnazija Maribor
III. gimnazija Maribor

Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza
Osnovna šola Bojana Ilicha OE bolnišnični oddelki na kliniki za pediatrijo UKM
Društvo študentov medicine Maribor

Projekt sofinancira: Mestna občina Maribor

“Želja, ki me vodi v vse kar počnem, je želja izkoristiti sile narave v korist človeka.”

Nikola Tesla, znanstvenik in vizionar

100 let inzulina

Frederick Grant Banting je leta 1921 iznašel način za ekstrakcijo ekstrakta trebušne slinavke; Charles Best, Bantingov pomočnik, je pomagal izboljšati postopek, biokemik James Collip pa je še dodatno očistil inzulin, da bi bil klinično uporaben.

Inzulin je hormon, ki ga proizvaja naša trebušna slinavka, žleza, ki se nahaja za želodcem. Omogoča telesu, da uporablja glukozo za energijo, prav tako pa pomaga uravnotežiti raven sladkorja v krvi.

Zahvaljujoč temu odkritju je inzulin popolnoma spremenil zdravljenje sladkorne bolezni in rešil milijone življenj po vsem svetu.

120 let prvega radijskega signala čez Atlantik

Guglielmo Marconi je bil italijanski izumitelj in inženir elektrotehnike, znan po svojem pionirskem delu na radijskem prenosu na dolge razdalje.
Leta 1901 je s pomočjo antene, pritrjene na velik balon poslal radijski signal iz Cornwalla v Veliki Britaniji do Nove Fundlandija v Kanadi (takrat del Združenega kraljestva). Do takrat so lahko signale čez Atlantik pošiljali samo po podmorskih kablih, zato je ta dogodek predstavljal prvi zametek brezžične komunikacije na velike razdalje, ki se nam danes zdi samoumevna.
Radio je eden najpomembnejših izumov 20. stoletja, saj je prinesel povsem nov način komuniciranja in interakcije med ljudmi.

165 let prvega elektromagnetnega seizmometra

Seizmometri so merilne naprave, ki zaznavajo potrese in druge motnje v tleh. Prvo napravo, ki je znala zaznavati potrese so izumili na Kitajskem v 2. stoletju. S časom so se takšne naprave razširile tudi do Evrope. A problem teh preprostih naprav je bil, da so lahko samo zabeležile največji sunek potresa.
Leta 1856 je Luigi Palmieri izumil prvi elektromagnetni seizmometer. Oblikoval je živosrebrni seizmometer, ki je imel cevi v obliki črke U, razporejene vzdolž točk kompasa in napolnjene z živim srebrom. Ko je zaznal potres, se je živo srebro premaknilo in vzpostavilo električni stik, ki je ustavil uro in sprožil snemalni boben, na katerem je bilo zabeleženo gibanje plovca na površini živega srebra. To je bila prva naprava, ki je beležila ne samo intenziteto, ampak tudi čas začetka potresa in trajanje gibanja tal.
Seizmometri so pomembne naprave, s katerimi geologi merijo in beležijo potresne valove. S preučevanjem teh posnetkov, lahko določijo mesto izvora potresa in drugih premikov tal. Tako lahko znanstveniki bolje razumejo delovanje notranjosti Zemlje s ciljem, da bodo lahko nekoč pravočasno napovedali potrese.

25 let prve klonirane ovce

Ekipa razvojnih biologov na škotskem Roslin Institute v Edinburgu pod vodstvom Keitha Campbella in Iana Wilmuta je leta 1996 iz somatske celice prvič uspešno klonirala sesalca – ovco Dolly.

Kloniranje je tehnika, ki jo znanstveniki uporabljajo za izdelavo natančnih genetskih kopij živih bitij. Kloniramo lahko gene, celice, tkiva in celo cele živali. Nekateri kloni v naravi že obstajajo. Enocelični organizmi, kot so bakterije, naredijo natančne kopije sebe vsakič, ko se razmnožujejo. Dolly je bila pomembna, ker je bila prvi sesalec, ki je bil kloniran iz odrasle celice. Njeno rojstvo je pokazalo, da se lahko s specializiranimi celicami ustvari natančna kopija živali, iz katere prihajajo.

Kljub nekaterim etičnim pomislekom predstavlja kloniranje velik potencial za človeštvo, saj omogoča ogromno možnosti na veliko področjih biologije. Tako bi lahko rešili nekatere ogrožene vrste ali celo obudili vrste, ki so že izumrle. Kloniranje se danes tudi uporablja v komercialne namene: kmetom in rejcem tako omogoča, da pospešijo razmnoževanje svoje najbolj produktivne živine, klonirajo pa tudi tekmovalne konje in kamele ter celo hišne ljubljenčke.