Vabljeni na virtualni Festival znanosti v Mariboru

Festival znanosti Maribor bo v četrtek, 15. oktobra 2020 osrednji dogodek za vse, ki jih veselijo tehnološki dosežki, znanstvena spoznanja ter naravoslovni eksperimenti.

Center eksperimentov Maribor – Evropski kulturni in tehnološki center Maribor so.p. kot organizator dogodka želi pomen znanosti za razvoj sodobne družbe in popularizirati znanost za vse. V tem letu bo zaradi dogodkov povezanih s pandemijo Covid-19 potekal preko spleta.

Več o festivalu

Udeleženci festivala

Častna gostja: dr. Aida Kamišalić Latifić, Inženirka leta 2019
Center eksperimentov Maribor – Evropski kulturni in tehnološki center Maribor so.p.
Doorson d.o.o.
Hennlich d.o.o.
Hexagon Metrology S.P.A., podružnica v Sloveniji
TECOS, Razvojni center orodjarstva Slovenije
Virs d.o.o.
Biotehniška šola Maribor
Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše
Tehniški šolski center Maribor

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko – Univerza v Mariboru

Fakulteta za strojništvo – Univerza v Mariboru
Fakulteta za tehnologijo polimerov Slovenj Gradec

Šolski center Ptuj Višja strokovna šola
Društvo študentov medicine Maribor

Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza
Društvo Center za pomoč mladim Maribor
Osnovna šola Bojana Ilicha OE bolnišnični oddelki na kliniki za pediatrijo UKM
Osnovna šola Jakobski Dol

Projekt sofinancira: Mestna občina Maribor

Več o programu

“Želja, ki me vodi v vse kar počnem, je želja izkoristiti sile narave v korist človeka.”

Nikola Tesla, znanstvenik in vizionar

125 let rentgenskih žarkov

Leta 1895 je Wilhelm Conrad Röntgen prvi umetno ustvaril, zaznal in primerno dokumentiral elektromagnetno valovanje v valovni dolžini med med stotinko in nekaj 10 nanometri. Temu valovanju danes rečemo rentgenski žarki ali X-žarki. Sicer ni prvi, ki je naletel na to vrsto žarkov, a je prvi, ki je opravil množico namenskih eksperimentov in svoje ugotovitve javno objavil. Rentgenske žarke so zelo hitro začeli uporabljati v medicini, kjer so postali nepogrešljivo orodje.

200 let elektromagnetizma

Čeprav so ljudje poznali določene magnetne lastnosti že tisočletja, elektrika pa je bila vroča tema 18. in zgodnjega 19. stoletja, je šele leta 1820 Hans Christian Ørsted odkril povezavo med obema fenomenoma. Opazil je, da če pošlje električni tok skozi žico, se ukloni igla kompasa, kar pomeni, da je okrog žice nastalo magnetno polje. To odkritje je odprlo celo novo področje fizike in je pripomoglo k razumevanju pojavov, ki danes omogočajo brezžično komunikacijo, generiranje električne energije, elektromotorje itd.

100 let Velike debate v astronomiji

Čeprav so ljudje poznali določene magnetne lastnosti že tisočletja, elektrika pa je bila vroča tema 18. in zgodnjega 19. stoletja, je šele leta 1820 Hans Christian Ørsted odkril povezavo med obema fenomenoma. Opazil je, da če pošlje električni tok skozi žico, se ukloni igla kompasa, kar pomeni, da je okrog žice nastalo magnetno polje. To odkritje je odprlo celo novo področje fizike in je pripomoglo k razumevanju pojavov, ki danes omogočajo brezžično komunikacijo, generiranje električne energije, elektromotorje itd.

100 let Rosalind Franklin

25. julija 1920 se je rodila Rosalind Elsie Franklin, angleška kemičarka in rentgenska kristalografinja. Raziskovala je molekularne strukture DNK, RNK, virusov, premoga in grafita. Njene rentgenske slike so odločilno prispevale pri raziskavah Jamesa Watsona in Francisa Cricka, ki sta odkrila dvojno vijačnico DNK in prejela Nobelovo nagrado za odkritje.