Odprimo vrata
v svet znanosti
in tehnologije

26. januar 2023, od 9. do 16. ure

Zagrebška cesta 18, 2000 Maribor

4. Festival znanosti Maribor

Festival znanosti Maribor organiziramo z namenom informiranja mladih in zainteresirane javnosti o aktivnostih in rezultatih na področju znanosti in tehnologije ter o dogajanju na srednjih šolah in fakultetah ter v gospodarstvu.

Želimo si, da bi z udeležbo na Festivalu znanosti Maribor mladi dobili boljšo predstavo o poklicih v naravoslovju in dodatne informacije, ki jim bodo koristile pri nadaljnjem šolanju in življenjskih odločitvah.

Slike: https://www.festivalznanosti.com/slike2023/

Vabimo vse, ki jih veselijo tehnološki dosežki, znanstvena spoznanja in naravoslovni eksperimenti:

  • Je etični heker, heker?
  • Kako delajo roboti v naših tovarnah?
  • Kako se povezujeta strojništvo in medicina?
  • Kakšne eksperimente delajo na fakultetah?
  • Kako s pomočjo knjižnice pridemo do najbolj osupljivih podatkov in kako hitreje naredimo raziskovalno nalogo?
  • Kako kreativno je lahko učenje na strojni šoli?
  • Kako odzivni so študenti medicine?
  • Kako se odziva humanoidni robot Nao?
  • Kaj je krožno gospodarstvo?
  • Kako z obnovljivimi viri napajamo mesto?

4. Festival znanosti Maribor bo v četrtek, 26. januarja 2023, pomemben dogodek za vse, ki jih veselijo tehnološki dosežki, naravoslovni eksperimenti in znanstvena spoznanja.

Center eksperimentov Maribor – Evropski kulturni in tehnološki center Maribor so.p. kot organizator dogodka v sodelovanju z Mestno občino Maribor, Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport – Urad za mladino in ŠGZ – SRIP želi predstaviti pomen znanosti in tehnoloških dosežkov za razvoj sodobne družbe in možnosti vključevanja mladih. 

Letos bo festival potekal ponovno v živo.

Organizatorji

Sodelujoči

70 let odkritja DNK

15. april 1953 – Francis Crick in James D. Watson iz Univerze v Cambridgeu v britanski reviji Nature objavita članek “Molekularna struktura nukleinskih kislin: struktura za deoksiribozno nukleinsko kislino.” Njuno delo je pogosto uvrščeno med najbolj dramatična biološka odkritja 20. stoletja.

80-letnica Teslove smrti

Nikola Tesla je bil legendarni znanstvenik in izumitelj, ki je bil pionir električne revolucije in je uvedel prvi izmenični električni tok, večfazni indukcijski elektromotor, Teslov transformator, brezlopatično turbino, nepovratni ventil brez gibljivih delov in še mnogo drugih izumov. Umrl je 7. januarja 1943 v 87. letu starosti.

100 let odkritja Tutankamonove grobnice

16. februarja 1923 je Howard Carter z ekipo odprl vrata Tutankamonove grobnice in prvič zagledal čudeže, ki so se skrivali v njenih zlatih stenah. To odkritje je povzročilo poplavo popularnosti in velja za eno največjih arheoloških najdb doslej.

100 let smrti Gustava Eiffla

Gustav Eiffel velja za enega najbolj inovativnih inženirjev svojega časa, ki je najbolj znan po Eifflovem stolpu v Parizu in Kipu svobode v New Yorku. Zasnoval je veliko mostov, viaduktov, železniških postaj in drugih kolosalnih objektov po Franciji in Evropi. Doprinesel je tudi veliko na področju aerodinamike in meteorologije, ki sta bili tesno povezani z njegovim snovanjem visokih zgradb.

120 let prvega poleta letala

17. decembra 1903 sta brata Orville in Wilbur Wright z letalom Wright Flyer v Kill Devil Hillsu v Severni Karolini opravila prvi dokumentirani, uspešni, nadzorovani polet letala težjega od zraka z bencinskim motorjem.

140 let izbruha vulkana Krakatoa

26. avgusta 1883 je Krakatoa začela zadnjo fazo izbruhov. Ti so povzročili številne cunamije, večinoma v zgodnjih urah naslednjega dne, zaradi katerih je na otokih Sumatra in Java umrlo približno 36 000 ljudi. Zadnja eksplozija 27. avgusta je uničila sam otok Krakatoa, kar se je slišalo do 3000 kilometrov daleč. Šlo je za najmočnejši vulkanski izbruh v dokumentirani človeški zgodovini.

Naložbo Vavčer za digitalni marketing za socialna podjetja – izdelava spletne strani (REVAV-16) sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska Unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.